Na Gost

Oddaja Naš gost je tokrat nastala na družinski kmetiji Mis v vasi Zavrh pod Šmarno goro, pred mikrofon pa smo povabili glavo družine, kmeta in sirarja Tomaža Misa. Z nami je delil nekaj zanimivih anekdot iz otroštva in mladosti, ustavili smo se tudi ob mejnikih, ki sta jih v desetletjih razvoja kmetije in vzreje odličnih pasemskih živali ter inovativnih poti neposredne prodaje mleka in mlečnih izdelkov ubrala z ženo Cirilo. Poseben vtis pa je na nas naredil njegov pogum in zaupanje, da bo vse prav. Uničujoč požar, ki jim je pred tremi leti uničil hlev in gospodarsko poslopje, je bil za družino sicer zelo hud udarec, po drugi strani pa se je ob tem izkazala tudi velika solidarnost in dobrota. In to je tisto kar je najpomembnejše, so prepričani v Zavrhu »Pr Matjaževih«, kjer slovijo po odličnem mleku in mlečnih izdelkih.

Oskar Savarín je popotnik, raziskovalec, pa tudi pisatelj in uspešen podjetnik. Je ustanovitelj in lastnik turistične agencije Oskar. Z nami je bil raziskovalec, ki je pred tridesetimi leti odšel na indonezijski otok Sulawesi, da je našel sebe. Spoznal je, da je njegovo poslanstvo s potovanji bogatiti druge. Začel je sam, z računalnikom v dnevni sobi, danes pa stotnija vodnikov, ki izhaja iz njegove vodniške šole, predstavlja srce mnogih potovanj po vsem svetu. Spoznali smo ustvarjalnost nemirnega duha, ki pravi, da je bistvo potovanj skrito v domačem življenju.

Oddaja prinaša pogovor z izjemnim glasbenikom, skladateljem, dirigentom in aranžerjem, ki je s svojim ustvarjalnim opusom vtisnil močan pečat v slovensko glasbo. Lojze Krajnčan je pred kratkim s slavnostnim koncertom zaokrožil dobra štiri desetletja neprekinjenega sodelovanja z Big Bandom RTV Slovenija. Prisluhnite, kako glasba plapola skozi rod Krajnčanov.

V sobotnem popoldnevu je bila naša gostja s. Metka Tušar, ki se je rodila v Šempetru pri Novi Gorici, otroštvo pa preživela v Šebreljah, sredi Idrijsko-Cerkljanskega hribovja. Kot devetnajstletna je vstopila k usmiljenkam in kot medicinska sestra delala v različnih bolnišnicah po Sloveniji. Trenutno je zaposlena v domu starejših: Domu svete Katarine v Mengšu kot glavna medicinska sestra. V oddaji jo bomo gostili tudi kot pesnico in pisateljico; poezijo piše že od srednje šole in lani je izdala pesniško zbirko Svobodni, tri leta prej pa pesmi in pravljice Ti boš povedal. V pogovoru tudi o njeni preizkušnji – možganskem raku in spoznanjih, ki ji jih je ta prinesla v njeno življenje. V času po zdravljenju je prepisala celotno Novo zavezo Svetega pisma, Markov evangelij pa še s kaligrafsko pisavo. Navdih in odmik išče v naravi, ki jo rada tudi fotografira, fotografije pa tudi umestila v svoji pesniški zbirki. 

V oddaji Naš gost je bila tokrat z nami pisateljica Helena Šuklje, ki se v literarnem prostoru uveljavlja predvsem s kratko prozo. Po izobrazbi je sicer magistra farmacije, kar se odraža tudi v njenem literarnem svetu, kjer pogosto prepleta znanost in umetnost. Leta 2025 je pri založbi Beletrina izdala svoj knjižni prvenec, zbirko kratkih zgodb Bližina na recept. Helena Šuklje je tudi vnukinja pisatelja Igorja Torkarja (Borisa Fakina), kar njeno ustvarjanje umešča v širši kulturni in literarni kontekst.

Vincenc Gotthardt je glavni urednik Nedelje, cerkvenega tednika na avstrijskem Koroškem, ki je luč sveta ugledal pred sto leti. Danes je to osrednji časopis koroških Slovencev, vsaka številka je svojevrsten umetniški projekt, pri katerem se čuti, da ga ustvarjajo ljudje s srcem. V pogovoru je sogovornik razkril, kaj vse pripravljajo ob letošnjem jubileju, kako pomembna je jezikovna hrbtenica, pogledali smo z zgodovino tednika in k njegovim prelomnicam. Spoznali smo tudi Vincencevo pot do Nedelje ter tudi njegove fotografske, pisateljske in risarske žilice. 

Mag. Slavica Trstenjak je pedagoginja in dolgoletna ravnateljica Osnovne šole v Negovi, ki je pomembno zaznamovala razvoj šole in lokalne skupnosti. Posebej je znana po prizadevanjih za širjenje humanističnih vrednot v vzgoji ter po ohranjanju dediščine psihologa Antona Trstenjaka. Občina Gornja Radgona je razglasila leto 2026 za Trstenjakovo leto, ker je letos sto dvajset let od rojstva in trideset let od smrti Antona Trstenjaka, enega najpomembnejših slovenskih mislecev. Skozi vse leto se vrstijo številni kulturni, znanstveni in spominski dogodki, ki prikazujejo številne vidike njegove zapuščine. Trstenjak je dejal, dokler se o nekom govori, tako dolgo ta človek živi. V oddaji smo prepletali pot obeh, akademika in pedagoginje, ki je v lokalnem okolju med najbolj zaslužnimi za ohranjanje spomina na akademika dr. Trstenjaka prihodnjim rodovom. 

S prevajalko Jano Unuk smo se pogovarjali o njenem življenju in delu in o prevajanju Nobelove nagrajenke Olge Tokarczuk.

Matej Peljhan je Primorec,  ki živi v Ljubljani. Je mož in oče treh otrok. Življenje se mu je obrnilo na glavo pri desetih letih, ko je v eksploziji vojaške bombe izgubil desno roko in levo oko. Danes kot mojster fotografije on obrača fotoaparat pri svojem umetniškem in večkrat nagrajenem ustvarjanju. Kot specialist klinične psihologije pomaga ljudem, ki trpijo zaradi različnih duševnih stisk, svoje izzive in sprostitev pa najde v športu - kar dvakrat je opravil Ironman triatlon.

Živa Deu je doktorica arhitekturnih znanosti in prva redna profesorica na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo, kjer je predavala predmet Prenova arhitekture in konzervatorstvo, Njena  bibliografija obsega skoraj 1000 enot in 14 monografij, njeno zadnje delo pa je izšlo leta  2024  in ima naslov Hiše za boljše življenje. Še vedno je zelo aktivna, v oddaji  je spregovorila o raznolikostih in posebnostih ter o pomenu ohranjanja slovenske stavbne dediščine. 

Naša gostja je bila Martina Piskar, zaposlena v hospicu. Delo z umirajočimi sprejema kot plemenito poslanstvo in je za to delo hvaležna.

Z nami je bil dr. Jože Duhovnik. Njegova poklicna in življenjska pot je izredno bogata. Doktoriral je na Fakulteti za strojništvo, kjer je bil pozneje redni profesor in dekan. Profesorsko pot je prepletal s sodelovanjem z gospodarstvom, njegovi izvedeni projekti pa delujejo na vseh celinah. Aktivno je sodeloval pri demokratizaciji Slovenije v osamosvojitvenih procesih in v vojni za Slovenijo. Bil je član, podpredsednik in predsednik mnogih upravnih organov pomembnih slovenskih podjetij in eden od soorganizatorjev in mecen dveh tradicionalnih počastitev državnih praznikov. 

Gostili smo glasbenika, ki že 60 let navdušuje mnoge generacije poslušalcev in čeprav je desetletja ustvarjal v tujini, se v njegovih pesmih zrcalijo Slovenija, slovenski človek in slovensko srce. Aleksander Mežek je pripovedoval o svojih otroških letih, prvih inštrumentih, poti v London in delu z mnogimi svetovnimi zvezdniki, pa srcu, ki je vedno pogrešalo ajdo, sive poti in Žirovn’co ... Pogovor je na volju tudi v video obliki.

Dan pred slovenskim kulturnim praznikom bo Naš gost letošnji Prešernov nagrajenec za življenjsko delo arhitekt, industrijski oblikovalec in profesor Saša Mächtig, avtor legendarnega rdečega kioska K67. Z njim se bomo pogovarjali o njegovem življenju in delu, o družinski zgodovini pa tudi o preživljanju praznika kulture, ki je za nas Slovence poseben dan.

V tokratnem sobotnem popoldnevu ste spoznali vrhunsko gledališko in filmsko igralko Natašo Barbaro Gračner. Morda se je spomnite iz Pevčevega filma Carmen, morda kot strogo ravnateljico v Bičkovem filmu Razredni sovražnik; ljubitelje gledališča je zagotovo presunila v vlogi Medeje, v teh dneh jo lahko vidite v predstavi Zdravnica v ljubljanski Drami. Nataša Barbara Gračner je odigrala več kot dvesto gledaliških, filmskih, televizijskih in radijskih vlog, ki so brez izjeme poglobljene karakterne študije dramskih likov. Za svoje delo je bilo večkrat nagrajena; nazadnje je lani junija prejela Borštnikov prstan, ki je najbolj prestižna slovenska nagrada za igralske dosežke. Kaj jo je potegnilo v svet gledališča, s čim jo očara še danes, kako je delati z mladimi na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo – o vsem tem in še marsičem v oddaji Naš gost.

Marjan Bečan je duhovnik že 60 let, torej je biseromašnik. Kar 45 let je deloval med rojaki v Münchnu v Nemčiji, prej pa je bil 12 let prefekt v slovenskem bogoslovnem semenišču v izseljenstvu v Argentini. Rodil se je v Ljubljani leta 1940. Mati je bila šivilja, oče pa poklicni šofer. Že leta 1941 so Nemci družino odpeljali v Pliberk na avstrijsko Koroško. Tam so se srečevali tudi z begunci iz takratne Jugoslavije. Leta 1949 sta se starša odločila za odhod v Argentino. Tam je Marjan Bečan nadaljeval osnovno šolo, po njej pa je vstopil v slovenski zavod v Adrogue. Po dokončani gimnaziji je vstopil v slovensko bogoslovno semenišče v izseljenstvu v Adrogueju, ki je v 20 letih obstoja slovenski skupnosti dal 52 duhovnikov. Edo Škulj in Marjan Bečan sta bila zadnja dva novomašnika iz tega bogoslovja. Mašniško posvečenje je prejel 18. decembra 1965, že naslednji dan pa je imel novo mašo. Od leta 2023 živi v Ljubljani, v Duhovniškem domu Mane Nobiscum, kjer smo tudi posneli pogovor za oddajo

Spoznavali smo delo in del življenjske poti dolgoletnega zunanjega sodelavca na Radiu Ognjišče Marka Juhanta, specialnega pedagoga, avtorja številnih knjig, zapisov ter strokovnih objav o spremljanju otrok in mladostnikov na poti odraščanja. Velja za enega od vidnejših predavateljev na področju vzgoje. Skoraj dvanajst let smo na radiu redno pripravljali oddaje z njim, v katerih smo, predvsem ob vprašanjih poslušalcev, iskali dobre rešitve ob izzivih medsebojnih odnosov, le redko pa smo Marku zastavili vprašanje o njegovi poklicni rasti in dosežkih. Ob sklepu radijskih oddaj z njim, ker se v pokoju zdaj posveča najbolj svoji družini, smo ga spoznali bolj osebno. 

Peter Svetina je pisatelj in prevajalec, ki je za svoj ustvarjalni opus prejel veliko lepih nagrad:  leta 2001 je dobil nagrado za pesniško zbirko Kavarna v prvem nadstropju, leta 2008 nagrado za izvirno slovenski slikanico Klobuk gospoda Konstantina, čez pet let je prejel nagrado Večernica za najboljše mladinsko delo za slikanico Ropotarna, pa Levstikovo nagrado za knjigo Molitvice s stopnic. Naš gost je tudi profesor, ki nam je povedal nekaj o svojem literarnem okusu.

Pred praznikom Gospodovega razglašenja smo se pogovarjali s srebrnomašnikom, jezuitom p. Ivanom Hercegom, ki je že 15 let odgovorni urednik slovenskega programa Radia Vatikan - Vatican News.

Med 240 delegati, ki so sprejemali ključne dokumenta za osamosvojitev Slovenije je bila tudi Vlasta Sagadin. Po končani Ekonomski srednji šoli v Kranju je študirala na Filozofski fakulteti, nato pa se zaposlila kot učiteljica na OŠ Jakoba Aljaža v Kranju in pozneje na OŠ na Orehku. V politiko se je vključila že v mladih letih, med drugim kot soustanoviteljica klubov OZN in Amnesty International v Sloveniji. Sodelovala je pri ustanovitvi Zelenih Slovenije ter bila leta 1990 izvoljena v občinske in republiške predstavniške organe v času prvih večstrankarskih volitev. Več mandatov je in še deluje tudi kot občinska svetnica v Mestni občini Kranj.  Za dolgoletno družbeno in politično delovanje ter prispevek k demokratizaciji družbe je leta 2013 prejela Veliko plaketo Mestne občine Kranj.